21. marca, dan za prvim pomladnim dnem, od leta 1999 obeležujemo
SVETOVNI DAN POEZIJE.
Moja bleščeča podoba
Nekega dne je sonce priznalo:
»Jaz sem samo senca.
Želim si, da bi ti lahko pokazalo
Neskončni Bleščeči Sijaj,
ki je oblikoval mojo bleščečo podobo!«
Želim si, da bi ti lahko pokazal,
ko si osamljen ali v temi,
osupljivo Luč
tvoje lastne Biti!
(Hafis)
Po besedah ameriškega filozofa in pesnika Ralpha Walda Emersona je Hafis »poet poetov«. Rojen v mestu Širaz v jugovzhodni Perziji (današnji Iran) s pravim imenom Šems ed-Din Mohamed, si je ime »Hafis« izbral, ko je pričel pisati poezijo. Med drugim se je izmojstril tudi v kaligrafiji, ki se je v času pred tiskarskim strojem razvila v izčiščeno obliko umetnosti. Postal je izurjen pisar in je občasno delal tudi kot prepisovalec besedil. Odraščal je v deželi, kjer je bila poezija nacionalna umetnost, kar je omogočilo, da se je njegov naravni pesniški dar že zgodaj pričel razcvetati.
Nenavaden čudež
O, čudovita bitja,
kakšen nenavaden čudež je to,
da se tako pogosto
ne smehljate?
(Hafis)
… svetlobo najdemo v vsem živem in neživem …
… samo srce moramo odpreti in ogreti …
… in v teh dneh ga ogrejmo s smehom …
