OŠ BOŠTANJ OB 500-LETNICI REFORMACIJE
»Besede so žarki // in sonce je knjiga, // ta večno sije na svet // in ga z upanjem obliva,« je zapisala Tajda Šinkovec Mesar, učenka 8. a razreda. Kako globoka resnica se skriva v teh preprostih verzih! Verjetno se premalokrat zamislimo, kako pomembno je branje in znanje, ki ga posledično dobimo iz knjig. Na OŠ Boštanj o tem razmišljamo na glas, preko besed, zapisov, dejanj …
V četrtek, 12. 10. 2017, smo se tako vsi učenci in učitelji 5. šolsko uro zbrali ob otvoritvi posebnega kotička zunaj pred šolo, ki smo ga sicer poimenovali Bralnica pod krošnjami, a je lahko še mnogo več, ker nam je mar – mar za slovensko besedo, za znanje, ki se z zapisom prenaša skozi stoletja, za vse čudovite svetove, ki nam jih odstirajo knjige. Ob tem pa smo se spomnili, kako branje in pisanje v našem maternem jeziku ni nekaj, kar nam je od nekdaj dano in zatorej tudi ni samoumevno. V tem mesecu bomo praznovali 500 let reformacije – gibanja, ki nam je s Primožem Trubarjem dalo prvo slovensko tiskano knjigo in slovenski knjižni jezik. Ali ste se kdaj vprašali, kaj bi bilo z našim jezikom, morda celo narodom, če ne bi bilo teh velikih domoljubov – od Trubarja, Prešerna, Župančiča, Cankarja, Suhodolčana idr. –, ki so nam dali neprecenljiv dar zapisane besede? Skozi njihova dela se je ohranjala kontinuiteta jezika in vzporedno z njim kolektivna narodna zavest. In to, dragi moji, je eden izmed temeljev, na katerem smo zgradili našo samostojnost.
Ko smo razmišljali o vsem tem, se je kot na dlani ponujala zamisel – ustvarimo knjigo! Od vseh in za vse, a postavljeno v obliko, ki ponuja unikatnost posameznika – rokopis. In četudi smo spoznali, da zapis lastnih misli mnogim predstavlja težavo, smo vseeno ponosni na to, kar je nastalo. Izjemno smo vzradoščeni, da so tako učenci kot učitelji s svojimi besedami dokazali, da v njih kalijo semena temeljnih človeških vrednot – pa če se tega zavedamo ali ne. Ob svobodi teme smo namreč izbrali nam pomembne: družino, prijateljstvo, otroštvo, znanje, življenje. Pojmi, skozi katere se identificiramo. In to je tisto, na čemer lahko gradimo prihodnost.
Nastala je knjiga – bogata po vsebini in obsegu. Nekaj mislim iz nje smo vdahnili življenje skozi našo prireditev. Ostalo nas potrpežljivo čaka, da to storimo sami. Hvala vam za vaš trud, posluh in predvsem hvala za vse podeljene misli, izkušnje, ne glede na to, kako velike ali drobne so. Pomembno je, da so in da smo si jih upali zapisati! Kajti »pisati inu obstati« je zapisal Primož Trubar, temu naj le še dodam: Brati in znati!
Silvestra Kotar
