… levo na Mestni trg, desno na Stari trg,
po spomine, po mladost, čez Šuštarski most …
Samo ugibamo lahko, ali bi danes obstajala pesem o Ljubljani, ki jo je prepevala Majda Sepe, če deček z imenom Jože ne bi sanjal velike sanje in jih hkrati tudi živel.
Jože Plečnik (23. 1. 1872 – 7. 1. 1957), veliki mojster arhitekture, je v prvi polovici 20. st. s svojo arhitekturo močno zaznamoval videz slovenske prestolnice. S številnimi arhitekturnimi in urbanističnimi projekti (Jakopičevo sprehajališče, Trnovski pristan, Šuštarski most, Tromostovje, Peglezen, Narodna in univerzitetna knjižnica, poslovilni kompleks na Žalah, Križanke, tržnica …) je zaspano, neambiciozno mesto, v arhitekturnem pogledu celo zaostalo mesto, kakršna je po njegovem mnenju bila Ljubljana v času njegovega otroštva, »rešil zatohle avstrijske provincialnosti«.
Leto 2022, v katerem obeležujemo 150-letnico Plečnikovega rojstva, je razglašeno za leto Jožeta Plečnika, ki smo ga obeležili tudi že pred petimi leti (2017 – 60 let Plečnikove smrti), kar priča o tem, kako zelo je s svojim delom, svojo zapuščino zaznamoval arhitekturno krajino Slovenije in tudi širše.
Še en dokaz neprecenljive virtuoznosti njegovih del je lanski vpis izbranih Plečnikovih del v Ljubljani na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine, ki je visoko mednarodno priznanje za varovanje in vrednotenje arhitekturne dediščine.
