Slovo.
Utrujeni smo se prebudili v jutro zadnjega dne izmenjave. Avtobus nas je še enkrat odpeljal do šole v Kalambakiju, kjer smo najprej zbrali svoje vtise v aplikaciji Padlet. Po kratki predstavitvi ‘European school radia’ je sledila podelitev certifikatov in čudovitih darilc, ki smo jih prejeli od gostiteljev. Še zadnjič smo vsi skupaj zaplesali na himno šole gostiteljice. S citatom ‘For a brighter and more optimistic future may the dances never stop’ smo se uradno poslovili.
Sledilo je kosilo in daljši počitek. Kasneje smo si še zadnjič privoščili okusno hrano iz nam že domače restavracije ter se pripravili na zanimiv dogodek. Odšli smo na preurejeno železniško postajo, kjer je live band igral tradicionalno glasbo pokrajine Makedonije. Z ostalimi gosti smo zaplesali kot pravi domačini. Na žalost pa je kmalu napočil čas slovesa. Med objemanjem smo potočili kar nekaj solza, a hkrati se hvaležno zavedamo vseh mednarodnih prijateljstev, ki so se v tako kratkem času spletla med nami.
Se beremo,
Alja, Ana, Ema, Luka, Nina in učiteljici
